“O rokometu se lahko naučim še ogromno, zato je potrebno vlagati v lastno znanje.”

Matjaž Drolc je rokometu predan v popolnosti. Ob delu z mladimi selekcijami je v sezoni 2021/22 poprijel tudi za dinamično delo videoanalitika, zato na ta dinamičen šport tako pogleduje že s tretjega zornega kota. Od rokometaša do trenerja z najvišjo stopnjo športne izobrazbe je prišel že zelo zgodaj in prihodnosti se zagotovo ne boji.

Kdaj si se prvič srečal z rokometom?

Z rokometom sem se prvič srečal v osnovni šoli. Zanj sem se navdušil predvsem zaradi klubskih uspehov Krimovk ob osvojitvi obeh evropskih naslovov, osvojitve evropskega naslova Celja Pivovarne Laško ter naslova evropskih podprvakov slovenske reprezentance iz leta 2004.

Kako je potekala tvoja rokometna pot?

Moja rokometna pot se je skoraj v celoti odvila v moškem rokometnem klubu Krim. V klubu sem skozi leta igral v vseh mlajših starostnih kategorijah, v mladinski kategoriji pa sem se za eno sezono pridružil klubu iz Škofljice, kjer sem zaigral tudi med člani. Po koncu posoje sem se vrnil v matični klub, kjer sem zaradi pomanjkanja časa ob študijskih in službenih aktivnostih nato zaključil z aktivnim igranjem rokometa.

Zakaj si se odločil, da boš trener?

Pri 22 letih, po koncu aktivne kariere si nisem nikoli predstavljal, da bi opravljal delo trenerja. Vedno, ko smo s soigralci analizirali odigrane tekme, smo bili enotnega mnenja, da je lažje igrati in skrbeti samo zase, kot pa za celo ekipo. Naslednje leto pa sem na mail čisto slučajno prejel obvestilo da bo na fakulteti za šport potekalo izobraževanje za  trenerje začetnike. Odločil sem ga opraviti in kmalu zatem mi je Deja Ivanović ponudila priložnost v Krimu, kjer sem začel s treniranjem na osnovnih šolah. Tekom let sem nato opravil še 2. in 3.stopnjo izobraževanj in prejel naziv višji trener rokometa. Želel sem si ostati del rokometa in zagotovo je bila to odločitev, ki je nikoli ne bom obžaloval. Ob začetkih si nisem niti predstavljal, da bo to postal moj poklic, ki ga z največjim veseljem opravljam že osmo sezono.

Na katere uspehe si najbolj ponosen v svoji dosedanji trenerski karieri?

Pred vse rezultatske uspehe bi postavil dejstvo, da skupaj s sodelavci vsako leto znova vzgajamo generacije čudovitih deklet. Vsi vemo da gre pri športu za ogromno predanost in odrekanje. Največ mi bo pomenilo, če bom v naslednjih desetih ali petnajstih let srečal kakšno od bivših varovank in se bo rokomet pri njej zapisan v lepem spominu.

Kaj zate pomeni delo z mladimi rokometašicami, ki si želijo nekoč zaigrati na vrhunskem nivoju?

Delo z mladimi rokometašicami je prav gotovo precej specifično. Včasih v šali rečem da je s fanti zagotovo lažje delati, kot z dekleti. Dekletom je poleg trenažnega procesa potrebno stati ob strani tudi, ko je govora o kakšnih drugih težavah. Sam sem mnenja da smo trenerji v “multipraktik vlogi”, velikokrat postanemo tudi starši, bratje, strici ali stari starši. Dekletom želim šport predstaviti kot neko življensko izkušnjo. Vsakič ko je težko, ko prejmemo udarec, je najbolj pomembno, kako se poberemeo. Je pa pot mlade rokometašice do vrhunskega nivoja izredno težka, saj se mora “poklopiti” veliko dejavnikov in na žalost samo volja in ljubezen nista dovolj. Kljub vsem dejavnikov, verjamem da imamo v klubu veliko kvalitetnih deklet, ki bodo nekoč potrkala na vrata prve ekipe.

Kako lahko mladim približamo šport, sploh rokomet?

Spoznavanje s športom je treba začeti čimprej. Sploh v zadnjih letihopažam, da ostale športne panoge že zelo zgodaj pričnejo z novačenjem otrok. Velike rezerve v slovenskem merilu vidim zagotovo pri delu na krožkih znotraj osnovnih šol do 5. rezareda. V tem obdobju je potrebno navdušiti kar največje število otrok. Premalo se vsi zavedamo da bomo lahko samo tako populalizirali rokomet in povečali število igralk/igralcev, ki nam bodo lahko v prihodnosti dali nove Tjaše Stanko, Ane Gros, Jurete Dolence… Izpostavil bi tudi da bi morala mogoče krovna organizacija dati tudi marketinški poudarek na delu z mlajšimi.

V prvi Krimovi ekipi opravljaš delo video analitika. Kako vidiš to delo? Je dobra videoanaliza ključ do uspeha?

Dobra video analiza je na najvišjem nivoju zagotovo nujno potreba, je en od dejavnikov, ki so potrebni za končni uspeh. V trenutku, ko sem pričel z videoanalizami, sem začel na rokomet gledati z drugega vidika. V fazi napada gre za ogromno kombinatorike in za številne obrambne variacije. Poznavanje načina igre nasprotnika je zagotovo zelo pomembno, to znanje pa je potrebno na treningih in tekmah prenesti tudi na igrišče.

Kakšna je tvoja prva asociacija ob omembi RK Krim Mercator?

Uspeh, tradicija, evropski klub!

Kaj vas najbolj navdihuje pri športu mladine?

Najbolj me navdihuje, da se še vedno veliko število otrok odloča za zdravo športno življenje. Da kljub vsem socialnim medijem in motečim dejavnikom, mlade še vedno uspemo zvabiti v šport. Na tem je treba vztrajati in v šport ter športno zdravo okolje privabiti še večje število otrok. Menim, da smo kljub majhnosti svetovni športni fenomen in to nam mora biti motiv tudi v prihodnosti.

 

Kaj je vaše glavno načelo pri delu z mladimi?

Medosebno spoštovanje. Želim, da dekleta spoštujejo soigralke in trenerja. Na meni in ostalih trenerjih pa je seveda,  da jim to spoštovanje znamo vrniti. Dekletom vedno dajem občutek, da so v vsakem trenutku del ekipe, da je vsaka pomembna, da ne gre le za eno osebo. Napredujemo lahko le kot ekipa.

Na katere težave ste naleteli pri delu z mladimi rokometašicami? Kako jih uspešno reševati?

Če sem prej omenil, da imamo kljub vsem težavam v našem klubu zavidljivo število igralk, je kljub vsemu problem zasičenje. Takoj ko v nekem trenutku postane pretežko, bi najraje takoj obupali. Takrat je na trenerju, da dekle dvigne in ji pokaže, kako se pobrati in še bolj potruditi. Sem zagovornik dejstva, da lahko težave rešimo s komunikacijo in k temu težim ne glede nato, ali gre za deklice v krožkih ali športnice, ki so pred pomembnimi odločitvami ob prehodu v srednjo šolo ali člansko kategorijo.

Si v fazi zaključevanja izobraževanja za naziv EHF Master Coach, s čimer boš postal najvišje mednarodno usposobljen trener. Zakaj si se odločil za to in koliko ti to pomeni?

Res je, čaka me le še zagovor seminarske naloge. Verjamem, da moramo trenerji stalno vlagati v svoje znanje in se izobraževati, tako kot se učijo tudi otroci. Seveda je moja velika želja in interes postati trener članske ekipe ali pa selektor reprezentance in naziv EHF Master coach je tudi en od pogojev za izpolnitev teh ciljev. O rokometu se lahko naučimo še ogromno, zato je potrebno vlagati v lastno znanje. Ob pomoči vseh strokovnjakov v klubu imam za to tudi odlične pogoje.