V seriji pogovorov o prehrani bomo spoznali številne pasti in nasvete, ki jih lahko pri prehranjevanju upoštevajo športniki, nekatere pa kar vsi ljudje.
Delitev hrane na dobro in slabo v osnovi ni prava. Zagotovo je slaba hrana tista, ki je nevarna. To pomeni: neužitna, pokvarjena ali tista, ki vsebuje nedovoljene snovi ali primesi. Vsa nenevarna hrana pa še vseeno ni ustrezna za vsakogar.
Katera je dobra hrana za posameznika, je odvisno od njegovih individualnih potreb in ciljev. V osnovi pa velja, da je dobra tista, ki zagotavlja dovolj energije ter zadovolji potrebe po beljakovinah in ostalih makro hranilih, potrebe po vitaminih in mineralih. Športniki zato včasih uživajo tudi tisto hrano, ki velja za »slabo«.
Nekateri športniki na primer potrebujejo bistveno več energije, ki jo je v določenih časovnih obdobjih najbolj smiselno pridobiti z vnosom sladkorjev oziroma enostavnih ogljikovih hidratov. Ljudje, ki veliko sedijo in se malo gibajo, pa naj bi se sladkorju izogibali.
Tudi za rokometaše in rokometašice ni enotnega jedilnika. Vsekakor mora obstajati razlika v prehrani osemletnika, ki vadi dve uri na teden, ali šestnajstletnika, ki trenira poleg treningov igra še vsaj eno tekmo tedensko. Razlikovati se mora tudi prehrana tistega športnika, ki želi pridobiti mišično maso, in tistega, ki skuša nekoliko zmanjšati delež telesne maščobe ali pa je poškodovan.